Studio ob 17.00

V Franciji se val množičnih protestov zaradi draginje in poslabševanja javnih storitev ne umirja. Oblasti so po izbruhu nasilja konec tedna uvedle policijsko uro in prepovedale proteste v več mestih, gibanje rumenih jopičev pa je napovedalo njihovo nadaljevanje. O tem, kako resne so razmere pol leta pred predsedniškimi volitvami v eni najpomembnejših članic Evropske unije in kaj imajo skupnega protesti mladih po Evropi, odgovori v tokratnem Studiu 17.00. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. Gostje: dr. Edvard Kovač, teolog in filozof; dr. Luka Novak, publicist in založnik; dr. Beno Arnejčič, psiholog in obramboslovec. Avtorica oddaje Sandra Krišelj.

Oktober je v Evropski uniji mesec kibernetske varnosti, namenjen ozaveščanju o spletnih grožnjah, kibernetski higieni ter varni rabi digitalnih tehnologij. Na kibernetsko varnost danes močno vpliva razvoj generativne umetne inteligence. Kakšne so najpogosteje prevare in kibernetski napadi, ali se uspešno spopadamo z industrijo kibernetskega kriminala, kako varno uporabljati velike jezikovne modele v pisarnah, kako poskrbeti za zaščito osebnih podatkov, kaj lahko naredi regulacija in ali se lahko z orodji umetne inteligence uspešno zaščitimo pred zlonamernimi akterji? Odgovori tokratni v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Gorazd Božič, direktor SiCerta; dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka; dr. Aleks Huč s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Uroš Svete, nekdanji direktor Urada vlade RS za informacijsko varnost.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Za nami je izredno vroče in sušno evropsko poletje, nadaljuje pa se obdobje kriz in negotovosti v svetovnem političnem dogajanju. Z ameriškim napadom na Iran so se razmere na že tako nemirnem Bližnjem vzhodu dodatno zaostrile, negotovost glede dobav energentov vpliva na ves svet. Potrošniki najprej zaznamo zvišanje cene goriv, zrastejo cene ogrevanja, draži se proizvodnja hrane in zato tudi sama hrana. Ob tem pa je pred nami tudi vrh pojava El Niño. Pridelava hrane, cene hrane, prehranska revščina v času podnebne in drugih kriz bodo teme tokratnega Studia ob 17-ih pred jutrišnjim svetovnim dnevom hrane. Gostje: Livija Marko, okoljska organizacija Umanotera; dr. Žiga Malek, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani; Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Pred Ljubljanskim maratonom, ki bo v prihajajočem koncu tedna, bomo v tokratnem Studiu ob 17ih govorili o vse številčnejši pojavnosti velikih športnih dogodkov, zlasti tekaških. Je maraton predvsem stvar zdravja in preizkus telesne pripravljenosti ali gre tudi za občutek pripadnosti, skupinsko energijo, osebni izziv in željo, da za nekaj ur postanemo del nečesa velikega? Odgovoriti bomo skušali na vprašanje, zakaj takšni dogodki privlačijo vse več ljudi, kakšni so njihovi ekonomski učinki, kako dolgotrajen tek vpliva na telo povprečnega tekača in tudi kako zahtevna je priprava takšnega dogodka. Gostje: Barbara Železnik, Direktorica Timing Ljubljana; dr. Katja Ažman Juvan, kardiologinja iz UKC Ljubljana; dr. Matjaž Uršič s Centra za prostorsko sociologijo na FDV Univerze v Ljubljani; dr. Maja Zalaznik, Ekonomska fakulteta Univerza v Ljubljani. Avtor oddaje Peter Močnik.

Te dni je minilo 30 let od sprejetja in uveljavitve zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki. Ta je pomenil konec ne samo uporabe azbesta pri nas, ampak po mnenju zdravstvene stroke tudi odločilen premik v obravnavi bolnikov, ki so zboleli zaradi poklicne ali drugačne izpostavljenosti azbestu. Napovedi o vrhuncu ali platoju obolevnosti se premikajo iz leta v leto, kajti latentna doba za ta zahrbtni in smrtonosni mineral lahko traja 20, 30 in celo več let. Poleg tega je v našem okolju še veliko azbestno-cementnih in drugih izdelkov, ki vsebujejo azbestna vlakna. Prav tej problematiki, povezani z okoljskim, zdravstvenim in družbenim vidikom pretekle uporabe azbesta namenjamo tokratni Studio ob 17. Gostje: Jasmina Jerant, okoljska aktivistka, raziskovalka in publicistka; dr. Damjan Birtič, specialist pulmologije v Zdravstvenem domu Nova Gorica; Bojan Goljevšček, predsednik Zveze sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije; Dario Roliha, vodja enote za ravnanje z odpadki v javnem podjetju…

Referendumski četverček je ob interpretaciji, kdo vse je zmagal, celotni politiki prinesel tudi nekaj jasnih sporočil. Rekordno visoka udeležba in odločanje pri dveh ključnih vprašanjih pa sta pokazala zlasti to, kako globoko razklana je slovenska družba. O tem, kako naj sporočila referendumov razumeta kot koalicija kot opozicija, kako močno je v Sloveniji dogajanje onkraj uradne politike in kaj nas čaka v prihodnjih mesecih, se bomo z analitiki pogovarjali v tokratnem Studiu ob sedemnajstih. Gostje: dr. Tomaž Deželan; dr. Igor Lukšič; Rok Čakš. Avtor oddaje Tomaž Celestina.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.

V tokratnem Studiu ob 17.00 skušamo ločiti dejstva od številnih očitkov, ki jih je v javnosti slišati o prejemnikih socialne pomoči, pa tudi o višini pomoči, nadzoru, dolgotrajni brezposelnosti, družbeno koristnem delu ter razmerju med socialnimi prejemki in plačami. To ni soočenje, ampak strokovna razprava o tem, kako je urejen sistem socialne pomoči in ali ga je treba spremeniti. Gostje: mag. Tomislav Nemec, državni sekretar na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve; dr. Simona Drenik Bavdek, varuhinja človekovih pravic; Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti Centov za socialno delo Slovenije; Sanja Belec, vodja delovnega področja za zaposlovanje in aktivno politiko zaposlovanja z zavoda za zaposlovanje; Miro Smrekar, sekretar združenja delodajalcev. Avtorica oddaje Urška Valjavec.

Slovensko podeželje je marsikje ostalo brez poštnih in bančnih storitev, zaprle so se številne trgovine, presahnili so nekateri bencinski servisi. Novice o tegobah prebivalcev so širši javnosti doslej prinašali dopisniki večjih medijskih hiš, neprijetna vprašanja pa nosilcem moči zastavljali tudi lokalni mediji, pa naj gre za obnovo po poplavah, uničeno letino ali odhod še enega pediatra. Koliko časa še bodo novinarji lahko glas geografskega obrobja? Kakšen je vsakdan ustvarjanja in vodenja lokalnega medija, kaj vse spada med službene obveznosti dopisnika, kako shajati z lokalno politiko, kaj pomeni odvisnost od razpisov, koga zanima lokalna novica in od česa je odvisen obstoj lokalnega novinarstva? Odgovore so v sklopu Avdiofestivala iskali Mariša Bizjak (Radio Koper), Martina Kolenc Novak (direktorica Radia Sora), Petra Lesjak Tušek (Večer, nekdanja predsednica Društva novinarjev Slovenije) in Dejan Rat (urednik informativnega programa Radia Maribor).

Minevajo tri leta od napada pripadnikov Hamasa na obmejna območja Izraela, ugrabitve talcev in začetka maščevalne akcije izraelskih sil v Gazi. Palestinski viri so poročali o 74 tisoč smrtnih žrtvah v Gazi. Porušenih je tri četrtine domov. Ljudje zdaj živijo v šotorih. Otroci se po treh letih vojne vračajo v šole, ki prav tako delujejo v šotorih. V tokratnem Studiu ob 17h o posledicah vojne. Ali je ideja o dveh državah še živa? Ali je Izrael še privlačen za Jude z vsega sveta? Ali bo Benjamin Netanjahu dobil nov mandat za vodenje države? In kakšen je odnos Slovencev do Izraela? Gostje: dr. Lior Volinz, raziskovalec; dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.

Planinska sezona se umirja, koče v visokogorju so zaprte, nekatere v sredogorju so odprte ob koncih tedna. V Sloveniji je pod okriljem Planinske zveze Slovenije deluje 159 planinskih koč. Oskrbniški sistem upravljanja je ohranilo 72 koč, 87 jih je v najemu. Številna planinska društva so z oddajanjem koč ohranila njihovo lastništvo in stabilno poslovanje. Kako pomembni so razpisi za uspešne posodobitve koč, saj planinska društva sama ne zmorejo bremen. V Studiu ob sedemnajstih o delovanju različnih rezervacijski sistemov in o tem, ali ob vse večjem obisku gora člani PZS pri prenočevanju ohranjajo svoj status? Gostje: Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS; Bojan Erjavšek, predsednik PD Jesenice; Valentin Rezar, predsednik planinskega društva Radovljica; Iztok Kurnik, najemnik Erjavčeve koče na Vršiču. Avtorica oddaje Aljana Jocif.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Kmetijstvo niso samo sodobni stroji in subvencije, ampak tudi ljudje. Eno od bolj žgočih nerešenih področij, ki bremeni kmete, je, da nimajo nadomestne delovne sile, ko zbolijo. To in številne druge skrbi, povezane s stroškovno-cenovno in vremensko negotovostjo ter okolijskimi, birokratskimi in drugimi pritiski, se odražajo v vse večjih duševnih stiskah. Posledice preobremenjenosti se kažejo tudi v velikem številu nesreč s smrtnim izidom. Kako to preprečiti? Ta problematika je bila več let popolnoma zapostavljena, a je tako izrazita, da zahteva sistemsko ukrepanje države, če si v prihodnjem desetletju ne želimo razpada kmetijstva. Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje Janez Cigler Kralj, minister za kmetijstvo; dr. Lilijana Šprah, poznavalka področja psihologije, raziskovalka na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani, tudi vodja projekta Polja Moči, ki se osredotoča na duševno zdravje kmečkega prebivalstva; dr. Majda Černič Istenič, poznavalka socioloških tem na podeželju, raziskovalka na…

V tokratni oddaji Studio ob 17ih o posledicah morebitne ukinitve obveznega RTV-prispevka. RTV-prispevek, ki je bil uveden pred 27. leti, je ključni vir financiranja dejavnosti RTV Slovenija. Katere vsebine dobijo plačniki RTV-prispevka za znesek v višini 14,02 evra? Kakšne učinke bi imelo, če bi namesto iz prispevka javni zavod RTV financirali iz državnega proračuna? Kako bi imela RTV zagotovljeno neodvisnost, če bi bila odvisna od sredstev države? Zakaj potrebujemo močen nacionalni medijski servis? Gostje: Uršula Menih Dokl, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo; dr. Suzana Žilič Fišer, predstojnica inštituta za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru; dr. Sandra Bašić Hrvatin s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem; dr. Igor Vobič s Katedre za novinarstvo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede; Natalija Gorščak, predsednica uprave RTV Slovenija; dr. Simona Drenik Bavdek, varuhinja človekovih pravic.

Področje avdiovizualne industrije pri nas ni sistemsko urejeno. Krovne zakonodaje, ki bi ustrezno zajela vse njene bistvene vidike, nimamo, ne obstaja niti samostojna, neodvisna in učinkovita centralna institucija, pristojna za to. V Sloveniji področje avdiovizualne industrije na različne načine pokrivajo štiri ključne ustanove, ki imajo vsaka svoje pristojnosti: Slovenski filmski center, Slovenska kinoteka, Viba film in Filmski arhiv. Že prejšnje vodstvo Ministrstva za kulturo je poskušalo področje urediti z zakonom o Slovenskem avdiovizualnem centru, ki je predvideval združitev Slovenskega filmskega centra in Viba filma, v načrtih zdajšnje vlade pa je tudi pripojitev Slovenske kinoteke. Kakšno zakonodajo potrebuje avdiovizualna industrija in kakšne bi bile najboljše rešitve za nadaljnji razvoj panoge, bomo poskušali odgovoriti v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra; Petra Vidmar, predsednica Društva filmskih producentk in producentov Slovenije; dr. Stojan…

V globalnem gospodarstvu in geopolitiki se dogajajo tektonski premiki. Rušijo se mednarodna pravila in stara zavezništva. Ne velja več, da politika sledi gospodarstvu na nove trge in svetovne odre, ampak je gospodarstvo postalo orodje političnih velesil za doseganje bolj ali manj ozkih interesov. Hkrati z geopolitičnimi premiki, ameriško-kitajsko tekmo in regionalnimi vojnami potekajo tehnološka oziroma revolucija umetne inteligence, spoprijemanje z vse bolj očitnimi okoljskimi izzivi in vse bolj neizprosna tekma za surovine in energente. Kaj vse to pomeni za slovensko gospodarstvo, kako se odzivajo slovenska podjetja z izkušnjami na različnih trgih in v različnih sektorjih, kje vidijo priložnosti in kakšna so tveganja za Evropsko unijo? Jim evropska politika pomaga ali otežuje položaj ter kako bi morala ukrepati Slovenija? Gostje: prof. dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, predavatelj na…

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Letošnje ekstremno vroče in sušno poletje je številne turiste pognalo v višje ležeče kraje, na Gorenjsko, v Posočje in Julijske Alpe. Prvič v zgodovini je skoraj 40 odstotkov turistov, ki so poleti obiskali Slovenijo, letovalo tam, s tem pa so udarili na površje vsi skriti izzivi zaščitenih območij in ranljive lokalne infrastrukture. Gorenjska »dnevna soba« ni le pokala po šivih – na številnih najbolj obremenjenih točkah je obisk presegal zmogljivosti. Številke bodo pokazale rekordno sezono, na terenu pa se je več kot dva meseca bil neizprosen boj z množičnim turizmom, prometnimi kolapsi in okoljskim pritiskom. To resno ogroža zavezo o zeleni in trajnostni turistični destinaciji. Kaj je treba storiti na področju upravljanja v prihodnje, ko je pričakovati nadaljnjo rast, kako upravljati to ranljivo območje z edinim naravnim parkom v državi? O vročem poletju, ki je postavilo ogledalo našemu turizmu, ter o nujnih radikalnih rešitvah v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Henrika Zupan, županja občine Kranjska…

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki je ena najstarejših invalidskih organizacij v državi, letos zaznamuje pomembni obletnici, in sicer 95 let organiziranega delovanja gluhih in naglušnih na Slovenskem ter pet let od vpisa slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije. S tem je država priznala, da je jezik temelj človekovega dostojanstva, izobraževanja, zaposlovanja, kulture in enakopravnega vključevanja v družbo. Kako je pet let pozneje s to ustavno pravico, saj v Zvezi opozarjajo, da država še vedno ni uredila sistemskega financiranja razvoja slovenskega znakovnega jezika in zakaj pravica gluhih do tolmača po lastni presoji v obsegu 30 ur oziroma 100 ur letno, če imajo status dijaka ali študenta, ni skladna z njihovimi potrebami? Kako je z dostopnostjo do informacij, izobraževanja in zaposlovanja - odgovore smo iskali v Studiu ob 17-ih. Gostje oddaje: generalna direktorica Direktorata za invalide Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve magistrica Andrejka Znoj, vodja…

Digitalizacija in mediatizacija vsakdanjega življenja, ekonomija pozornosti in ekonomija navezanosti, ki jo s klepetalnimi roboti gradi bratovščina tehnoloških miljarderjev, vplivajo na medosebne odnose, polarizacija in radikalizacijo glede na spol, pa tudi na intimo in spolnost. Kako v takem okolju skrbeti za zdrave medosebne odnose, spolno zdravje in osrečujočo intimo ter kako naučiti mlade, kje v poplavi informacij in orodij najti točne, kredibilne in relevantne informacije? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tim Prezelj, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani in ZRC SAZU, avtor znanstvene monografije Problematika spolne vzgoje v Sloveniji – kvalitativna analiza učnih načrtov in gradiv; Živa Gornik, antropologinja Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ki je v svoji magistrski nalogi raziskovala študentsko seksualno delo v Sloveniji; dr. Anamarija Šiša, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki se raziskovalno ukvarja s področjem digitalnih intimnosti, s poudarkom na mobilnih…

Volitve v Rusiji so zadnji dve desetletji bolj predstava kot resnično glasovanje. Rezultat je v največji meri znan vnaprej, in to velja tudi za tokratne volitve v spodnji dom parlamenta, državno dumo. Vse, razen premočne zmage predsednikove stranke Enotna Rusija, bi bilo ogromno presenečenje. Kljub temu pa tudi te volitve odpirajo priložnost za razmislek o ruski politiki in družbi. Zakaj politika volitve sploh potrebuje, če so z glasovnic umaknili edino protivojno stranko, ki pa skoraj zagotovo ne bi prišla v parlament? Kakšne ideje jo vodijo v vse bolj avtoritarno vladavino? Kako iskreni so v svojih odgovorih ljudje na ulici in kaj si zares mislijo o političnih, gospodarskih in varnostnih razmerah v državi? Studio ob 17.00 bomo tokrat posvetili Rusiji po pričakovani novi volilni zmagi stranke predsednika Vladimirja Putina. Gosti: Matjaž Nahtigal, pravnik, Fakulteta za management UP; Aleš Maver, zgodovinar, Filozofska fakulteta UM; Denis Mancevič, politolog in rusist; Helena Ponudič, dopisnica iz Moskve.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Ali je zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ki mu vsi pravimo kar SKOK, pot v pravo smer za uspešnejši boj proti korupciji? Ta je v Sloveniji velik problem. Bo SKOK res ujel in obsodil največje ribe? Ali takšen organ lahko spremeni politično kulturo in družbene navade. Ali zakon, ki ga je vlada spisala sama, brez širše strokovne razprave in posvetovanja s stroko, lahko odločilen za zmanjševanje korupcije? O tem v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Gašper Dovžan, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje; Blaž Možina, generalni sekretar Vrhovnega sodišča; Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik, predavatelj, strokovnjak za kazensko pravo.

Varnostne grožnje, gospodarska negotovost, bliskovit tehnološki razvoj, odpornost evropske demokracije – kako je Evropska unija odgovarjala na te izzive in kako se jih bo lotevala v prihodnje? Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen s svojim rednim nagovorom evropskih poslancev ponuja oceno stanja doma – v Uniji – in njene vloge v svetu. Kako je Evropa videti iz poslanskih klopi, pa se bomo v Strasbourgu pogovorili s slovenskimi poslanci Evropskega parlamenta iz vseh političnih skupin.

Tektonske spremembe na avtomobilskem trgu so dosegle tudi Slovenijo. Avtonomna vožnja je odslej možna tudi pri nas. Vsak peti novi avtomobil v prvih osmih mesecih tega leta je bil povsem električen, v avgustu pa celo vsak tretji. In slovenska avtomobilska industrija, tudi na račun elektrifikacije, še vedno ustvari kar desetino bruto domačega proizvoda oziroma četrtino vsega našega izvoza. Kje smo, kam gremo in kako se pripravljamo na velike premike v naši mobilnosti, v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Marko Dvornik, državni sekretar za mobilnost in promet na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko; Timotej Gruden, profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani; Andrej Brglez, strokovnjak za mobilnost.

Bolnišnice in oba univerzitetna klinična centra, ki so v prvih petih mesecih poslovali negativno, so skupno ustvarili za približno 22 milijonov evrov primanjkljaja, ob koncu leta pa bi ta lahko dosegel od 80 do 100 milijonov evrov. Zdravstveni minister Tadej Ostrc jih je zato pozval k pripravi sanacijskih načrtov in iskanju notranjih rezerv za stabilizacijo poslovanja. Kakšne ukrepe so pripravile bolnišnice? Jim bo uspelo uravnotežiti poslovanje? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Sladjana Jelisavčić, vodja področja zdravstvene analitike in zdravstvene ekonomike pri ZZZS; Tatjana Jevševar, direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije; Samo Fakin, nekdanji minister za zdravje in nekdanji direktor ZZZS.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

V današnjem Studiu ob 17ih o napovedi ministra za izobraževanje Boruta Rončevića, da bo šolska politika ob pomoči različne strokovne javnosti, ne le pedagoške, v dveh letih pripravila temeljito reformo šolstva. Nekatera izhodišča so osupnila javnost, najbolj napoved odprave devetletke in prehod na osemletno obvezno osnovno šolo. Koreniti poseg v devetletko je odziv trenutne šolske politike na slabe rezultate 15-letnikov v mednarodni raziskavi znanja PISA. Slovenski šolarji so dosegli najslabše rezultate, odkar sodelujejo v omenjeni raziskavi. Slabši so v bralni, matematični in naravoslovni pismenosti. Vsi, ki so vpeti v šolski sistem, se strinjajo, da je treba ustaviti padajočo krivuljo znanja mladih. Vprašanje je le, ali to storiti z rigoroznim ukrepanjem ali postopno in premišljeno. Gostje: Mojca Škrinjar, državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino: dr. Vinko Logaj, nekdanji minister za izobraževanje; dr. Klaudija Šterman Ivančič, znanstvena sodelavka na Pedagoškem inštitutu;…

V tokratnem Studio ob 17.00 o Pandorini skrinjici dolgotrajne oskrbe. Kaj prinaša intervencijski zakon o dolgotrajni oskrbi? O predlaganih rešitvah in njihovih posledicah, pa tudi o odprtih vprašanjih z izvajalci dolgotrajne oskrbe. Oddaja je bila prvič predvajana v Radijski tribuni. Gostje: Mateja Ribič, ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve; mag. Barbara Žgajner, direktorica Centra za pomoč na domu Maribor; Marjana Bravc, direktorica Centra za socialno delo Maribor; Blaž Kovač, sekretar Skupnosti socialnih zavodov.

Tokratni Studio ob 17ih je nastal v Postojni, kjer se pred nedeljskim praznovanjem prvega mednarodnega dneva jam in krasa zbirajo speleologi z vsega sveta. Jame in kraški svet pokrivajo skoraj petino kopnega in so vir pitne vode za približno milijardo ljudi. O pomenu kraškega sveta, jam, vplivu podnebnih sprememb na življenje v jamah, njihovi onesnaženosti, o neodkritih skrivnostih v podzemlju podrobneje v Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Nadja Zupan Hajna, znanstvena svetnica na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU s sedežem v središču Postojne mag. Peter Volasko, direktor Urada za UNESCO in generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za UNESCO; dr. Nataša Ravbar, predstojnica Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU s sedežem v središču Postojne; dr. Rosana Cerkvenik, naravovarstvena nadzornica v Parku Škocjanske jame in članica Slovenske nacionalne komisije za Unesco; Igor Benko, predsednik Jamarske zveze Slovenije.

Bančna digitalizacija prinaša velike prihranke, tako denarja kot časa, toda ne vsem. Dostop do gotovine je z zapiranjem bankomatov in poslovalnic dodatno otežen, zlasti za številne starejše prebivalce na podeželju. To naj bi rešili s predlaganim zakonom o finančni vključenosti, ki naj bi poskrbel tako za zadostno število bankomatov kot tudi za brezplačne bančne račune za najranljivejše. V kolikšni meri je to ekonomsko vzdržno, kdo bo plačal dodaten dostop do gotovine – banke ali komitenti prek višjih cen drugih storitev – ter ali ne gre morda za poseg v zasebno gospodarsko dejavnost? O vsem tem vnovič tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Peter Papež, državni sekretar na ministrstvu za finance; Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica združenja bank Slovenije; Tanja Piškur, generalna sekretarka na Zvezi potrošnikov; dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Ministrstvo za kulturo predlaga spremembe na področju medijske zakonodaje, ki jih je sprejela vladna koalicija v minulem mandatu. Zdajšnja ekipa na ministrstvu za kulturo v noveli zakona o medijih omejuje ali celo ukinja nekatere oblike pomoči medijem, kar v negotov položaj postavlja številne medije. V javni obravnavi je tudi predlog novele zakona o RTV Slovenija, ki po mnenju kritikov odpira vrata večjemu političnemu vplivu na javni zavod. Kaj za medijsko krajino pri nas pomenijo nove zakonodajne spremembe? Ali predlagane rešitve odpirajo vrata večjemu političnemu vplivu na medijski prostor? Bi morebitna ukinitev RTV-prispevka lahko vodila tudi v ukinitev Radiotelevizije Slovenija? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Natalija Gorščak, predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija; Špela Stare, generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenija in namestnica predsednika sveta RTV; dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Širše družbeno politične okoliščine vplivajo na problematiko drog in brezdomstva v urbanih središčih. V Ljubljani se z gentrifikacijo in turistifikacijo povečuje tudi število in vidnost tako uporabnikov in uporabnic drog kot tudi brezdomnih oseb. Pred desetimi leti se je zgodila pomembna spremeba - zrušutev zidu na Metelkovi ulici, za katerim so se pred javnostjo skivali brezdomni uporabniki in uporabnice drog. Od takrat imamo odprto sceno, kar pomeni, da te osebe droge uživajo na javnih krajih po središču mesta. Z obnavljanjem prej zapuščenih stavb, zapiranjem podhodov in spreminjanjem vsebine v dveh velikih veleblagovnicah v središču mesta, so tako vse bolj na očeh ljudi. Te dni se polnijo prva mesta v novem zavetišču za brezdomne osebe na Poljanski cesti v Ljubljani. Program zavetišča izvaja Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice, zavetišče je zgradil Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, uradna odtovitev bo 10. septembra. Kot so za oddajo Intelekta avgusta povedale sogovornice…

Novo šolsko leto prinaša tudi nekatere sistemske spremembe, ki segajo na več področij vzgoje in izobraževanja: od prenovljenih učnih načrtov in uvajanja novih učnih gradiv, ki bodo odslej brezplačna tudi za učence 4. razreda, do začetka izvajanja novele zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki med drugim ukinja ločevanje na stalnega in začasnega spremljevalca. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino napoveduje še druge zakonske rešitve nekaterih akutnih težav šolstva, kot so pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra, zmanjšanje ugleda učiteljskega poklica ter vse več administrativnih obremenitev. O novostih in napovedanih spremembah v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Mojca Škrinjar, državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino; Jasna Rojc, direktorica zavoda za šolstvo; Sašo Božič, predsednik združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev ter ravnatelj OŠ Mengeš; Nives Počkar, predsednica zveze srednjih šol in dijaških domov ter direktorica Šolskega centra…

Blejski strateški forum je v enaindvajsetih letih postal največja mednarodna konferenca na območju srednje in jugovzhodne Evrope. Vsakič je tudi priložnost za razprave o regionalnih in globalnih izzivih, pa za odgovore na vprašanja, kako naj se postavi Slovenija, da bo lahko najbolje vplivala na mednarodne tokove. Letošnji Blejski strateški forum gosti šest voditeljev iz srednje Evrope in številne druge goste, med njimi podsekretarko ameriškega zunanjega ministrstva. Ali je to tudi napoved slovenske zunanje politične usmeritve v prihodnjih letih? Kako visoko so na seznamu prioritet varnostna vprašanja, kako širitev Evropske unije? O tem in še čem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Stanislav Raščan, državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve; dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Tudi morju in morskim organizmom je to poletje prevroče. Dnevni rekordi temperature morja niti niso tako zelo pomembni, kot sta vedno višje povprečje in pridneni morski vročinski val. Tržaški zaliv je najbolj severni del Jadrana, od koder se morski organizmi, ki niso odporni na visoke temperature, nimajo kam več umakniti. Že zdaj bi morali razmišljati tudi o posledicah dvigovanja morske gladine. O tem vnovič v tokratni oddaji Studio ob 17ih. Gostje: dr. Andreja Ramšak, Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran dr. Irena Fonda, Zavod You(r)sea za ohranjanje biodiverzitete morja YouSea dr. Jerneja Penca, Znanstveno raziskovalno središče Koper, Mediteranski inštitut za okoljske študije dr. Andrej Kryžanowski, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerza v Ljubljani.

Letošnja poletna sezona je bila znova tudi sezona gozdnih požarov in zdi se, da gre za trend, ki postaja vse pogostejši. Konec koncev zdaj že skoraj vsako leto zabeležimo nov globalni temperaturni rekord in vsi kazalniki kažejo, da tudi tokrat ne bo nič drugače. Kako se torej na vse bolj vročem planetu spreminjajo gozdovi in v kolikšni meri se sploh lahko prilagajajo nenehnemu dvigovanju temperatur? Kakšni bodo čez nekaj let ali desetletij, ko se nam, ob različnih možnih podnebnih scenarijih, obetajo le še mnogo bolj neprijazne razmere? O tem smo govorili v oddaji Glasovi svetov, tokrat ponovno v Studiu ob 17. Gostje: - klimatologinja mag. Mojca Dolinar, vodja Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na Agenciji za okolje; - prof. dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; - dr. Andreja Nève Repe z Zavoda za gozdove. Avtorica oddaje Nina Slaček.

Bančna digitalizacija prinaša velike prihranke, tako denarja kot časa, toda ne vsem. Dostop do gotovine je z zapiranjem bankomatov in poslovalnic dodatno otežen, zlasti za številne starejše prebivalce na podeželju. To naj bi rešili s predlaganim zakonom o finančni vključenosti, ki naj bi poskrbel tako za zadostno število bankomatov kot tudi za brezplačne bančne račune za najranljivejše. V kolikšni meri je to ekonomsko vzdržno, kdo bo plačal dodaten dostop do gotovine – banke ali komitenti prek višjih cen drugih storitev – ter ali ne gre morda za poseg v zasebno gospodarsko dejavnost? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Peter Papež, državni sekretar na ministrstvu za finance; Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica združenja bank Slovenije; Tanja Piškur, generalna sekretarka na Zvezi potrošnikov; dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Kmetijstvo je to poletje močno prizadela suša v kombinaciji z visokimi temperaturami. Suše in drugi vremenski ekstremi bodo pogosti tudi v prihodnje. Prilagajanje novim podnebnim razmeram za ohranjanje varne preskrbe s hrano je osrednja tema številnih strokovnih posvetov in okroglih miz na kmetijsko-živilskem sejmu AGRA te dni v Gornji Radgoni. Tam je nastal tokratni Studio ob 17.00 z osrednjim vprašanjem, kako pospešiti namakanje kmetijskih površin. Bo država odprla projektne pisarne, bo ministrstvo vzpostavilo nov oddelek za namakanje? Bodo poenostavili pridobivanje vodnih dovoljenj? Gostje: Janez Cigler Kralj, kmetijski minister; Peter Lovšin, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor; dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Marko Černe, specialist za namakanje pri Kmetijskem zavodu Ptuj; Jakob Bogovič, mladi kmetovalec iz Krškega.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

V kar nekaj evropskih državah potekajo razprave o zamenjavi tradicionalnega prispevka, s katerim prebivalci financirajo javne radiotelevizijske sisteme s financiranjem teh iz davčnih prihodkov. Tudi v Sloveniji bomo o zamenjavi financiranja RTV Slovenija na predlog vladne koalicije odločali predvidoma na posvetovalnem referendumu jeseni. V državnem zboru je sicer že zakonski predlog o ukinitvi RTV-prispevka za naš javni servis in prehodu na neposredno financiranje javne radiotelevizije iz sredstev državnega proračuna. Kaj bi takšen način financiranja pomenil za neodvisnost javnega medija? Kako so financirani takšni javni servisi po Evropi? Ti se marsikje – tako kot slovenski – srečujejo s posegi politike v programe, nezadostnim financiranjem ter posledično krčenjem vsebin in zaposlenih. O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Tudi morju in morskim organizmom je to poletje prevroče. Dnevni rekordi temperature morja niti niso tako zelo pomembni, kot sta vedno višje povprečje in pridneni morski vročinski val. Tržaški zaliv je najbolj severni del Jadrana, od koder se morski organizmi, ki niso odporni na visoke temperature, nimajo kam več umakniti. Že zdaj bi morali razmišljati tudi o posledicah dvigovanja morske gladine. O tem v tokratni oddaji Studio ob 17ih. Gostje: dr. Andreja Ramšak, Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran dr. Irena Fonda, Zavod You(r)sea za ohranjanje biodiverzitete morja YouSea dr. Jerneja Penca, Znanstveno raziskovalno središče Koper, Mediteranski inštitut za okoljske študije dr. Andrej Kryžanowski, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerza v Ljubljani

To poletje zaznamuje tudi film Odiseja, dolgo pričakovani filmski spektakel, posnet po istonaslovljenem starogrškem junaškem epu. Do zdaj si ga je v slovenskih kinih ogledalo nekaj več kot 100 tisoč gledalcev. Knjižničarji pa ugotavljajo, da je film spodbudil bralce, da si to delo in druga dela, povezana z antiko, spet več izposojajo v knjižnici. Junaški ep Odiseja odpira razmisleke o poti skozi življenje, iskanju samega sebe, upanju ter etičnih in moralnih dilemah. O tem in drugih temah v tokratnem Studiu ob 17 h. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Ars humana na programu Ars. Gostje: Jelena Isak Kres, klasična filologinja in prevajalka Homerjeve Iliade; Nada Grošelj, filologinja in prevajalka; Igor Harb, filmski kritik in prevajalec.

Po več tednih neobičajno visokih temperatur, ki so močno presegale dolgoletna povprečja, se poletje počasi poslavlja. Ostale so posledice: izredno huda suša v kmetijstvu, ki je ponekod odnesla polovico ali celo ves pridelek, kar pomeni tudi izgubo krme za živali. Razmere ostajajo težavne tudi v energetiki, kjer hidroelektrarne beležijo izpad proizvodnje, jedrska elektrarna pa deluje z zmanjšano močjo. A vse to ni nič novega, stroka že vsaj 20 let opozarja, da se bo treba bolje pripraviti na posledice podnebnih sprememb. Skoraj vsa rekordno vroča poletja od začetka meritev namreč beležimo v zadnjih 25-ih letih. O podnebnih scenarijih in prilagajanju različnih panog v tokratni oddaji Studio ob 17ih. Gostje: Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta UL; Anže Medved, Arso; Tomaž Žagar, državni sekretar, ministrstvo za infrastrukturo in energetiko; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Na vrhuncu planinske sezone se povečuje število obiskovalcev gora, planinske koče so polne. Z večjim obiskom gora pa se povečuje tudi možnost gorskih nesreč. Žal smo tudi ta teden že poročali o tragični nesreči v visokogorju. Lani so gorski reševalci posredovali 660-krat, letos že več kot 450-krat. Lani je v kar 41 odstotkih ponesrečenim pomagal helikopter. V Studiu ob sedemnajstih vnovič o odgovornem gibanju v gorah, posebnostih letošnje sezone in zahtevnih helikopterskih stenskih reševanjih ter o prizadevanjih za večjo obveščenost obiskovalcev gora in uporabo verodostojnih informacij. Gostje: Žan Karničar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije; Aleš Drekonja, podpredsednik Planinske zveze Slovenije; Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske; Matej Brajnik, vodja Gorske enote policije. Avtorica oddaje Aljana Jocif.

Način in raven komuniciranja v slovenski politiki se že dolgo znižujeta. V zadnjih letih smo videli in slišali že marsikaj. Od neprimernih besed, napotitev na ginekološki pregled, mišk, do dvigovanja krila. Tako, kot nazadnje, predsednik državnega zbora Zoran Stevanovič z opazko o pocestniškem vedenju nekaterih poslank, so že mnogi šli do roba primernega ali celo čez. Janez Janša je bil zaradi zapisa o odsluženih prostitutkah obsojen. Ali je v političnem pogovoru res dovoljeno vse? O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Ljudmila Novak, nekdanja poslanka državnega zbora in parlamenta EU, nekdanja ministrica in predsednica stranke NSi; dr. Milan Brglez, prof. mednarodnih odnosov, nekdanji predsednik državnega zbora; dr. Matej Avbelj, ustavni pravnik; dr. Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik in prof..